Back to Singapore

Tak, včeraj zvečer okol polnoči po lokalnem času sma prišla v hotel v Singapur. Let nazaj proti Sloveniji je komaj jutri zvečer, tak da mama dovolj časa, da danes vse porihtama (večino sma že), jutri pa malo bolj izi dan do leta. :)
Sicer pa je včeraj bil kar počasen dan, tudi včeraj sma mela let komaj zvečer in sma cel dan bolj počasi planirala, ker je blo že vse ostalo urejeno. Potem pa so naju dali na letalo kar v business class - končno je nekdo opazo, da sma dovolj pomembna za to. Jaz osebno zdajh računam na to, da bodo podobno spoznali tudi v Kuala Lumpurju in da boma 12 urni let do Frankfurta preživela v sprednjem delu letala (sanja svija o koruzi). ;)
Kakorkoli že, verjetno se nebom več javljal do odhoda, tak da če me kaj rabite raje sms pošljite, če ne pa se pač vidimo v SLoveniji. Zdaj pa dalje pakirat in pospravljat laboratorij, uživajte! :)

Bogor

Nisem vedel kak bo kaj dostop do neta, zato sem danes že poslal dežurnemu blogerju Martinu MMS pa vidim, da ga prehitevam z objavo. :) No, vseeno naj objavi MMS (da nebom jaz časa zgubljal), bom samo na hitro povedal kak je. Sma torej v Bogorju, par deset kilometrov stran od Jakarte. Mestece, ki je najbolj znano po botaničnem vrtu še iz časov danske okupacije. Martin bo pozneje dal gor eno slikico palače, kjer so prebivali danski vladarji, zdaj pa mislim da predsednik Bambang (kaj pa druga, tu je polno Bambangov:)) neko zbirko svojih umetnin al nekaj takega tam noter. :)
Sicer pa sma danes mela kar produktiven teren po tem botaničnem vrtu, se je našlo kar nekaj pajkov. Sam botanični vrt je kul, prav fajn kraj sredi mesta, da se človek malo skrije, ampak ful motjo smeti - Indonezijci majo sploh čist drugačen odnos do tega in se jim sladko j..., khm, za to, če kam odvržejo smeti, al ne.
No, jutri pa šibama v gore (prelaz Puncak) na nov teren, da najdema še kaj zanimivega in porabima zadnje kapljice alkohola. :)

Se beremo, LP!

Danes sma koncno spe uspela naredit en konkreten tere. Sli smo spet proti zadnjic omenjenima rezervatoma, ustavli pa smo se mal prej, kjer sma opazla iz avta, da izglead kar kul gozd. Sicer ni rezervat ampak nek park, je bil pa kul gozd, poln pajkov. Za Nehilidae ocitno neugoden, sma pa nasla kar nekaj drugih stvari, tudi samce nekaterih rodov, kjer jih v zbirkah zaenkrat skoraj ni (Gasteracantha in Opadometa). Od vretencarjev kaj dosti ni blo videt, v izsusenem potoku sem videl dve vrsti zabe, potem pa celo kljunorozca, ki mi ga je ratalo posnet ob letu in oglasanju (s tresoco roko oz. zoomom do konca). :)

Jutri pa koncama avanturo na Sulawesiju in se vracama na Javo - cilj je Bogor in tamkajsnji botanicni vrt.

Mimogrede, danes sem mel klic iz stevilke +21000007. Komu kaj jasno? :)

Snorkeling trip

Ta vikend ni bil ploden v smislu terena, je bil pa namenjen urejanju Matjaževih člankov, računov na poti do zdaj, pakiranju vzorcev ipd., danes pa sma čas izkoristla tudi za en snorkeling trip. Sicer ni blo tak kot kje v Avstraliji, ko človek ne ve kam pogledat, se je pa dalo videt kar nekaj stvari in je posebej za mene blo vredno ogleda. :) Je kar fajn videt v živo vse te korale, spužve, školjke, mnogoščetince, ribe ipd. Med drugim sma vidla tud mlado barakudo, ki so jo čistle neke manjše ribe, eno od morskih kač (baje je strupena) pa še kaj se bi našlo. Žal nobene želve, Melita. :)) Smo pa vidli tud nekaj umazanije, ker so nas peljali kar blizu Manada, ampak ok. :)

Iskanje gozda na Sulawesiju, prvic

Danes sma sla iskat dober gozd vzhodno od Manada proti rezervatoma Dua Saudara in Tangkoko-Batuangus. Tam so nama hotli vstulit njihovega vodica, ampak sma jih nasrala, da bi si danes rada samo plazo (samo crn vulkanski pesek) ogledala in okolico in se jutri tja preselila. Tak da sma pri plazi dala soferju voljno za par urc in sla sama v gozd. Gozd je bil kar ok, samo ful suh, tak da kaj dosti tega kar sma iskala nisma nasla, nekaj pa le. Na poti nazaj sma potem se raziskala en fragment, ki sma ga nasla in je bil bolj vlazen in podoben dezevnemu gozdu, ampak je bil pac samo fragment sredi plantaz. Res je obstajala opcija, da bi se preselila nekam tja, ampak se ne boma, ker rabima bolj vlazen gozd. Naslednje dni boma probala najt se kaj druga.

Drugace pa sma vidla nekaj impresivnih dreves (sicer ne tolko kot sma upala), od vretencarjev vecinoma kuscarje (med bolj vidnimi so bli neki veliki skinki), med nevretencarji pa tak polno vsega. Primer - v enem preperelem storu sem recimo cisto slucajno odkril termite...potem pa sem videl akcijo. Ker sem malo poskodoval stor, je bla med termiti panika, kar so zacele izkoriscat ene mravlje (kar velike, ampak malostevilne). Hodile so nekje iz notranjosti debla in pobirale vsaka po enega termita. Zgledale so, kot da tocno vejo kaj hocejo. :)

LP vsem!

Utrinki: Ternate + Halmahera

Tak, se nekaj slik iz Ternatov in Halmahere, da si bote malo lazje predstavljali stvari tam. :)

K prejsnjem postu sem dodal sliko enga Argiope-ja (osastega pajka), ki jih je v tropih kar nekaj vrst. V ozadju seveda palme. :)

1) Mesto Ternate slikano iz njihovega grada.

2) Sidangoli - prevoz iz "pristanisca" v t.i. terminal oz. parkirisce, kjer cakajo vozniki, da dobijo dovolj folka za medkrajevni prevoz. :)

3) Prvi teren na Halmaheri, okolica Galele (glej prejsnji post), pred mojim nosom pa Nephila pilipes, mogoce najvecji primerek sploh do zdaj (po velikosti karapaksa in nog, z napihnjenim zadkom bi zgledala se dost vecja). Na sliki sicer kot, da nisem bil tak blizu, sem pa dejansko mel nos samo nekaj centi stran, tak da si lahko predstavljate razpon nog. :) aja, to je najvecja vrsta pajka, ki dela kolesaste mreze.

4) Drugi teren z lokalci na Halmaheri, okolica Tobela, na sliki pa kaca, ki so jo ubili na plantazah - verjetno jih je zmotla pri (ne)delu, kaj pa vem... :)

5) Tobelo, lokalec iz vasice ob robu mesta s svojo papigo, ki je sedela kar pred hiso in ni bila privezana ali v kletki. Kul! :)

6) Prevoz nazaj na Ternate - skepticen pogled v speed boat-u... :)

Pa drzite pesti, da boma jutri koncno nasla pravi gozd, v katerega se bo celo dalo it. LP! :)

EDIT: Opazo sem, da je pomesalo slike, ampak sej bote ugotovili kaj je kaj. :)

Back to Manado...

Customs official: Anything to declare?
Us: Yeah. Don't go to East Indonesia.

Zacel sem kar z malo spremenjenim citatom iz filma Snatch - hja, Ternate in Halmahera sta bla na nek svoj nacin, karikirano, nocna mora, zgubila sma en teden casa za ne tak malo denarja, naredla pa tudi nisma kaj dosti. Sma pa vidla otoke, ki jih drugac nebi. kar pa tud ni slabo. :) Pa gremo od zacetka...

V bistvu ne vem, kak je drugje po nerazviti Indoneziji danes, ampak pred 10 leti, so Kuntner&co. po Seramu (se en Maluku otok bolj na jugu tega otocja) in podobnih manj razvitih predelih srecevali npr. lovca s kopjem, ki je prikorakal mimo. Od domacina si lahko kupil home made rezbarije iz lesa in nakit, izdlelali so ti maceto (na rezilo zvezali rocaj in pred tabo izdelali tulec), prespal si v hisi poglavarja vasi ipd. Zdaj zgledajo Halmahera in otocki drugace. Ne srecujes ljudi prej opisane sorte, nakit ki ga prodajajo je "made in China", macete, ki jih vidis pa so tudi industrijske izdelave. Takega spomina si nisem hoto kupit, made-in-china-zadeve lahko kupim tud doma. :)

Sicer pa ljudje zelo ocitno niso vajeni videvat tujce drugje, kot po televiziji. Televizijo pa sigurno gledajo, majo jo skoraj vsi, tisti ki je nima, jo pa lahko gleda kje na ulici. Cele dneve gre pri njih pac za posedanje, praskanje po tazadnji plati, gledanje "mehiskih" (indonezijskih) nadaljevank in prodajanje tistih dveh oreskov, vode in soft drinkov ter kaksnih prigrizkov na ulici. No, ali pa posedanje na palmah v plantazah, ki so popolnoma izpodrinile ves gozd.
Aja, kot tujca sma seveda bla glavna atrakcija. Ne bom rekel vsak, ampak sigurno te vsak cetrti clovek v mestu nagovori s "hello/hi mister", na robu mesta pa je taksnih kar ene 8 od 10. Kar postane kar naporno ze, ce bi se rad malo sprehodil okoli. :) Dosti jih potem se testira svoj repertoar angleskih izrazov, tako da je mozno slisat se "how you do", "where you go" in "where you from". :) Nekateri pa so vseeno izjeme in znajo anglesko, ampak o tem kasneje. Aja, in se bistvena znacilnost teh ljudi - vask te hoce okol prnest kolk se le da. Mamu jim! :)

Sicer pa ljudje ocitno nimajo kaj dosti radi cistoce pa tudi prevec brihtni niso. Enkrat sma recimo placevala vsak svoj b... (trenutno sem pozabil izraz - dvosed namontiran spredaj na moped) in nisma mela drobiza. Placat sma morala skupaj 10.000Rp (ja, prav berete, 10 cukov - pribl. 4 nule jim narobe hodijo:)) in se odlocima, da boma menjala 100.000 Rp. Se ne od onih dveh javi, da bo menjal in menja 2 x 50.000 Rp (ker zdaj pa mama drobiz). Ko sma se spogledala in se zacela nasmihat pa je skapiral in zakasiral vsoto ter vrno "drobiz". :) Taksni pripetljaji so bli vsak dan na sporedu, so se pa nanasali bolj na storitve, ki so jih ljudje ponujali. Recimo neka hisa je ponujala celo telefoniranje v tujino pa zenska tam ni znala upravljat telefonov - ko sma jo postavla pred iziv se je pa smejala in nekaj stiskala in raje gledala dalje svojo nadaljevanko. Al pa potem, ko sma prvic uspesno narocila samo vroco vodo, da sma si lahko naredla svoj caj ob jutranjem gledanju Copa America in pogajanju glede lokalnih vodicev, sma samo pol ure pozneje, ob ponovitni najinega narocila (z obveznim kriljenjem in kazanjem na prazne kozarce caja) dobila vsak svoj sveze stisnjen pomarancen sok. :) Nasploh so ljudje vajeni rect "yes" na vse kar reces pa te v bistvu sploh ne razumejo.

No ja, pa dovolj s splosnimi vtisi. Kak je kaj potekalo potovanje - pred enim tednom sma torej startala iz hotela, kjer sma zdaj spet - hotel Santika v okolici Manada na S Sulawesija, kjer so vmes shranili del najine prtljage in druge opreme. Prvi dan sma sla do Ternatov, kjer sma prespala eno noc. Lastnica tega priblizka hotelov je ena mala, rahlo spooky zenska, za katero nisma sigurna, ce ni prek svoje pogojno anglesko govorece hcerke probala drugega Matjaza k sebi v sobo zvabit. Brrrrrr! Kakorkoli, izborila sma si celo dva DVD filma (dobila sma horror filma) za tecen vecer ob se bolj tecni muziki pred hotelom.

Po muhah v hrani in posranem (dobesedno) WCju v jedilnici spodaj, sma naslednje jutro startala proti Tobelu, mestu na SV Halmahere. Cez sma sla s t.i. speed boatom - lokalci majo colnicke na kar ok pogon, ki te pripeljejo cez v pribl. 3/4 ure. Morje je blo kar mirno, tak da ni blo sile. Za kraj prihoda sma izbrala Sidangoli. Potem sma pa nasla lokalni prevoz po otoku. To zgleda tu tak, da majo nekateri kar velike in dobre Toyote, ki jih uporabljajo ko neke vrste medkrajevni avtobus, po mestih pa se drugace uporabljajo eni modri, bedni, mini-buseki zraven motorjev. No, ko so nas spravli noter 4 (za to smo cakali kako urco), kar je blo dovolj za odhod, smo startali iz Sidangolija proti Tobelu, se vmes vstavli na obvezni pavzi za malco in prispeli tja pribl. 3 ure pozneje.

Lonely Planet se je se enkrat vec izkazal za slabega. Tako sma najprej sla pogledat kdo je ta "delightfull english speeking owner" nekega hotelcka, ki je "basic but neat". Vglavnem zarad tega, ker sma ga hotla izprasat o kakih lokalnih vodicih. Lastnik je res faca, en stari Kitajec, katerega redna fraza je "i beg your pardon" s ful fajn naglasom. Stari nama je kar povedal, da zakaj bi kdo hoto bit pri njemu, ce niti klime nima, da pa nama sobe pokaze. Umazanih sob brez lastnega WCja nisma hotla, zato sma sla iskat naprej, vmes pa sma pri starem lahko pustila del prtljage (pa niti racunat ni hoto za to).
Nasla sma celo neko kvazi turisticno info tocko, kjer je nek star, debel, skrajno nesimpaticen tip uradnika, imenovan Mr. Sosembeko, zavohal kes in hoto od naju bajne denarce za to, da nama zrihta lokalce, ki nama bojo pokazali gozd (seveda sma bla tam v vlogi turistov). Na koncu nama je pomagal Sulaiman, tip ki sma ga spoznala pri onem delightfull Kitajcu. Sklical je neke domacine, se z njimi pogajal o fer ceni (o tem smo se mi sami prej pomenli), na koncu pa sma ga se na vecerjo povabla. Eden redkih, ki se je v soli naucil anglesko.

Naslednji dan z dvema lokalcema je bil polomija. Sli smo sicer v "gozd" okol kraja Galela, kjer je bil en od teh dveh rojen. Ocitno folk tu vec ne pozna gozda, vse kar poznajo so plantaze. Ok, to se naju nebi razjezilo, ce se nebi pokazalo to, kar se je kazalo skoz cel teden. Ljudje te hocejo okol prnest na vsakem koraku. Tak da smo se tud na koncu tega dneva kregala in pogajala o ceni, ki je bla naceloma dogovorjena ze dan prej.
Drugi dan bi naju naj eden od teh dveh peljal se na otok Morotai (to je otok, kjer se je oni japonski vojak skrival se 30 let po 2. svetovni vonji:)), ker je pa on bil tam roejn in nama pokazal gozd, ampak smo se tak ze po prvem dnevu skregali. No, vseeno je drug dan tip trkal na vrata. :)))

Po drugi noci v najinem prvem "hotelu" v Tobelu, sma se odlocla, da menjama desticanijo. Pobiti scurki v kopalnici so ze smrdeli, podgane okol sob pa tud niso ble najbolj vzpodbudne. Tak sma nasla nek hotel, ki je bil celo cist in tam sma spoznala tud tipa iz Jakarte, ki je vcasih delal na Nizozemskem. Prek njega sma za naslednje dopoldne spet dobila dva lokalca, ki sta naju kajpada peljala na plantazo. Sma pa vsaj uspela prit na hribe, ki so od dalec zgledali gozdnati (pa to niso), od koder se je razprostrl pogled na pokrajino - uniceno pokrajino. Taksno, kot je povsod po Indoneziji, kjer ni prestrmo ali kjer ni nacionalni park. Zalostno, ampak tukaj so cisto unicli gozdove in naravo, vse je ena sama monokultura palme (no, vmes se druge rastline, ki jih izkoriscajo).

Tako sma se hitro odlocla, da Halmahera ni vredna truda. Se en dan sma poskusla sreco z osebnim prevozom v manj obljudene dele severa Halmahere, kjer stanje ni blo nic boljse. V enem dnevu tu ne prides do gozda. Seveda je blo edino logicno zapustit te kraje ze predcasno.
Ze 9.7. sma tako priletela na Ternate, v upanju, da se boma vstulila na letalo a Manado. To nama ni ratalo do danes, tak da sma 2 dni morala prebit tam. Ternati so pa nek mali sultanat, kjer npr. sploh ne prodajajo alkohola, kjer se nimas kam dat in seveda tudi ni gozda. Sma pa vseeno vceraj naletela na biljardnico, kjer so meli tud pivo. Super, si recema, malo si duso privezema po neuspehih - na koncu smo se pa spet kregali. Za vrc piva (baje 1,2 litra) so zahtevali celih 100.000 Rp (kar je vec kot povsod drugje na svetu). Piva seveda ni blo na ceniku, blo je na crno, vidli so da sma tujca in so nabili ceno. Ko sma omenla policijo pa smo zaceli handlat, medtem ko se je folk ekspresno razbezal iz lokala. :) Mamu jim! :)

Aja, kompleten polom kar se pajkov tice vseeno v teh krajih ni bil. Nasla sma en zanimiv tip Nephile, ki bo prav priso, o ostali zlahti pa ni blo ne duha ne slika tukaj, tak da sma samo se malo nasplosno vzorcla.

No ja, danes sma ze nekoliko bolj v civilizaciji. Jaz glih porabljam zadnje impulze, tak da bom kaj slik jutri gor vrgo in se kaj vec napisal...sej mate pa kar nekaj za brat vmes. ;) Aja, telefon se vedno nima signala...v bistvu ga je zacel zgubljat ravno na Sulawesiju - mogoce je pa SiMobil kriv, hehe. ;)

LP!

Nova ura (Halmahera)

Matjaža se že kar lep čas ne nahajata več na Javi, saj sta prepotovala že otok Sulawesi (kjer se nahaja Manado iz prjšnjega Matjaževega prispevka), nato pa sta preko Ternatov letela na otok Halmahero, kjer sta bila v Tobelu (v nižavju na vzhodni obali otoka) nato pa sta se podala v hribe.
Zato sem dodal novo uro, ki prikazuje čas na Halmaheri.

iskanje ...

Matjaz je pred dvema dnevoma napisal sms, a nisem uspel prej dodat na blog:

Midva sva v Tobelu, kjer je prekleto tezko dobiti gozd, povsod po njivah so ga unicili. Poskusama tud z raznimi vodici, ampak ni uspeha. Jutri grema v hrime. Lp

Upajmo, da bosta imela v hribih uspeh :)

Manado vol.2

Evo, še eno, tokrat veèerno javljanje. Pa da še napišem kaj, kar še nisem...ker potem pa boma en teden malo bolj bogu za leðima. :)

Hja, danes je bil malo dan za relaksiranje, malo pa za urejanje najine nadaljne poti in nakupovanje manjkajoèih malenkosti. To nama je ob indonezijski hitrosti vzelo cele 4 ure, potem pa je le še blo nekaj od tiste relaksacije - malo swimming pool-a. Sicer pa, kaj sma morala uredit. Vprašanje je blo enostavno, kam it po Halmaheri. Jutri namreè prek Ternatov (mali otoèek zahodno od Halmahere) potujema tja, kjer bo en teden malo bolj hardcore-ðungla terena al kak se bi temu reklo. Na Ternatih verjetno ne bo kaj dost za videt, razen èe naju kaj preseneti. Po tem, bo nekaj dni namenjeno severu Sulawesija, ki je sicer tukaj okoli Manada ena sama plantaža, palma kamor oko seže. Ni ravno gozd, ki ga midva išèema, zato boma morala kam drugam. Po Sulawesiju pa so bile opcije Sumatra, Kalimantan (prej omenjeno mesto je Balikpapan), zahod Jave (Bogor), Flores (velik otok na vzhodu) in Lombok (mali otok, ob Baliju). Je pa kar zanimivo sploh iskat stvari po mestu, ko ti taksist na vsako vprašanje odgovori z "yes" in se nasmehne. Potem pa vprašaš ene 5 ljudi da ti je približno jasno kje iskat in še ene par da najdeš stvar. :) No dovolj o indonezijski logistiki...

Ampak bi pa z malo volje Indonezijci lahko naredli precej veè iz svojega turizma. Oèitno so samo ljudje na Baliju to skapirali, ostalim pa še ni potegnilo. No, mogoèe jim še bo kdaj, èe jim ti suicide bomberi nebojo èist unièli še tega turizma, ki je. Namreè opažama, da je ful malo folka povsod, skor edina tujca sma tukaj in naju kar debelo gledajo vèasih, ko da sma kaka klovna (ja¸tud glasno in oèitno se nama smejejo:)).

Drugaèe pa bo zdaj v Indoneziji sploh ni blo videt neke pretirane revšèine, folk kar ok živi. Še najbolj bogo je v okolici Jakarte. Drugaèe pa po vaseh tu folk èist ok živi, mulci se vozijo z motorji, majo mobilce itd.

Drugaèe pa na terenu vidimna polno zanimivih èlenonožcev, od vretenèarjev pa veèinoma gekonèki šibajo okol. V Kaliurangu je blo po drevesih polno leopardjih (al nekaj podobnega), tu v Manadu so pa neki drugi. Še kaki zanimiv ptiè se vidi, ampak teh ne poznam po imenih. Ja, pa tiste agresivne opice (neki makaki) na Javi - sem posnel enga mladièka kak se mi radovedno približuje pol ga je pa kar nekaj prestrašlo in je zbežal nazaj mami za hrbet pa kukal ven. :)

Ne vem kaj še naj povem. Ja, to, da mam probleme s fotkièom. Oèitnop je vlaga že v Kaliurangu naèela Martinovega 300D (ne sekiraj se Martin, bomo že zrihtali;)), tak da se zdaj že nekaj dni igram bolj z videom in tu pa tam naredim kako sliko na telefonu. :)

Malo sem tud zbolel, ampak niè resnega, poln nos pa kašelj...bom mogoèe jaz komarje okužo, ne obratno. :)

Te tri prilepljenje slike so pa zaba iz gozda pri Kaliurangu, soncni zahod danes iz plaze tukaj in nek velik nosorozec, ki je mrtev zdel na enem hlodu. :)

Fajn se mejte!

P.S.: Tista slika, ki je ostala brez komentarja...to je Vogels hotel, tam kjer sma stanovala v Kaliurangu. Hotel, ki ga v Lonely-ju ze deset let omenjajo kot najboljsega pa se je izkazalo, da je stvar dalec od resnice. Lonley sux! :)

Manado - prvo jutro

Torej, kot sem že pisal, najvažnejša stvar v Kaliurangu (vas iz katere sma šla v n.p. Merapi) je bila najt samce H. etruscila, sma pa na naslednjem nočnem terenu našla še drugo vrsto, ki je tam ni blo za pričakovat, tak da se je stvar malo zakomplicirala...ampak sej novi problemi takega tipa niso nujno slabi, pač nova vprašanja se odpirajo. :)

Sicer pa sma včeraj cel dan porabila za to, da sma prišla v Manado, na S Sulawesija. Logistika tu pač traja in traja. V Indoneziji si očitno za vse čas vzamejo in vswaka stvar ma zamudo. :) Skratka, včeraj je blo treba prit iz Kaliuranga nazaj v Yogyo, potem z letalom do Jakarte, od tam pa prek Kalimantana (zdaj v tem trenutku se ne morem spomnit imena mesta:)) na S Sulawesija, kjer smo pristali v Manadu. Hotel sma si našla malo ven iz Manada, zraven obale. Je nek fancy hotel, ker jim morma zaupat prtljago za nekaj dni. Jutri namreč grema na Ternate, od koder boma planirala malo bolj divje terene na Halmaheri.

Drugače pa se mama fajn, hrana ni več preveč dobra, vse zgleda enako, al je fried noodles al pa fried rice. No, danes sma si lahko v tem hotelu malo bolj privoščla. Mene je zagrabo neki prehlad al kaj je to (ono ko se mi je vleklo še iz Slo), ampak bo... Upam, da bom pozneje uspel kaj slik poslat, zdaj pa šibama v mesto urejat zadeve za jutri.

LP!

Merapi park - tretji del

Matjaž piše:

Danes sma bla skor cel dan na terenu v tem n.p. Merapi (vulkana se danes ni vidlo), nocni teren je prineso 2 samca H. etruscila, ki sta komaj 2. in 3. z intaktnimi palpi na svetu! Yes! :)
To je bla najvažnejša stvar tu.
Drugače je vse kul, komarjev tukaj ni dosti, driske ipd. tud ni :)


To je pa še gekonček - utrinek z nočnega terena :)

Koliko je ura pri Matjažu?

Ko sem prej objavljal Matjažev SMS, sem razmišljal kaj on ta trenutek počne. Jaz tako ali tako že živim v drugem časovnem pasu kot ostali ljudje, a se mi je vseeno še vedno zanimivo zamisliti in predstavljati da ko se jaz zjutraj zbudim, že nekje na drugi strani sveta jedo kosilo.

Naš poletni čas je UTC+2 (kar je GMT+1, če gledamo na Grinviški poldnevnik). Indonezija pa je tako velika, da pade kar v 3 časovne pasove. Matjaž je ta trenutek na osrednjem delu Jave. Tam imajo časovni pas UTC+7, kar pomeni, da so zdaj pet ur pred nami :)



Koliko je v katerem kraju sveta ura ta trenutek se da pogledat recimo tukaj: ConvertIt.

Da bomo pa lahko, ko bomo prebirali matjaževa javljanja na blogu, samo pogledali na uro in vedli, koliko je ura pri njemu, sem v stranski stolpec naložil prikazovalnik lokalnega časa :)

Merapi park - drugi del

Še slika ;)

Verjetno dodatni komentarji še sledijo :)

Merapi park

Spet en SMS od našega popotnika:

Zdaj sma v Kaliurangu, vasi blizu Yogye, na vzhodu nacionalnega parka Merapi (tu je aktiven vulkan Merapi) in boma nekaj dni po gozdovih. Slika jutri ;)

Hehe, cisto nekaj drugega je pisat na blog, ko mas vse v indonezijskem jeziku (ki je pa tak umeten in mesanca drugih). Se dobro, da je blogger tak lepo barven, da lahko najdem vazne gumbe. :)

No, da povem nekaj o vcerajsnjem dolgem dnevu. Vstala sma dokaj zgodaj, da sma vse porihtala v labu, pripravla opremo pa to - alkohol ze spakirat v epruvetke, pogledat kaj vse je za zraven in kaj ne, ker sma mela tezavo s tezo prtljage. Skupaj sma tistih 40kg presegla samo za 11kg. :) Dobit sma se morala se s Stacy (recimo da se tak napise), vceraj omenjeno lastnico menze ki je naju in svojega moza Johna (Turek po rodu) ter sina Davida peljala na kosilo v nek restavracijo, kjer so specializirani na raco. Ne vem kaj vse sem jedel, je blo pa prekleto dobro. :) Potem sma skocla na kavo se z Daiqinom (profesor pri katerem je Kuntner od Aprila delal v labu) in na letalisce, kjer je blo cca. 1 uro zamude z letom proti Jakarti. Tam sma kar na letaliscu neki hotel dobla, kjer je vkljucen prevoz, nakar naju je pred letaliscem pobral tip, za katerega sma takoj posumla, da je sumljiv. Ko smo se ze peljali se je vseeno izkazalo, da pa to ni ta pravi prevoz do hotela ni smo se malo grdo gledali, ceprav so oni se vedno poskusali bit vljudni. :) Na koncu sma vseeno nasla tipa, ki naju je odpeljal do tega hotela, ki je odprt omaj od aprila in kar fajn porihtan. Zvecer sma si po celem dnevu privoscla se neko tradicionalno masazo, zdaj naju pa noge bolijo. Zgleda so te masaze bolj za brezdlacne azijce. :) Glede na to, da je Kuntner mel cel plavi hrbet zarad neke masaze v Singapuru, bom se premislil, ce se to res splaca v Azij. :) Nic, zdaj pa sibam na zajtrk, potem pa ze na etalisce pa proti Yogyakarti.... Pridni bodite! ;)

Pred Indonezijo ...

Pozdravljeni, tukaj posredujem Matjažev SMS, da mu bomo lahko skupaj zavidali ;) Poslal pa nam je to:


To je blo kosilo danes, peljala naju je lastnica menze, prava gurmanka. :) Ni blo casa za blog, ful blo dela s pakiranjem opreme. Zdaj sma pa na letaliscu, ob 18 mava let v Jakarto. :)

Pozdravi za vse :)

Singapore

Evo nas! Zdaj se javljam tu iz hale Visitors Lodge-a, tolko, da vete da sem se ziv (niste se me se znebili)... neka klima mi pune piha v glavo, ti ljudje so nori na klimo. Na enem taxiju so meli napisano "Experience the thrill of 0oC". :) Ja, kaj naj recem, ni blo problemov, z Kuntnerom sma ze bla na kosilu, zdaj bomo pa vidli kak bo dan potekal. Se beremo...

Dan 1 vol.2

Se enkrat torej javljanje v prvem dnevu, ceprav je od prvega javljanja minil ze cel dan (vidite, tako se pridobi eno dan zivljenja). Da ne bom dolgotvezil - smo glih pristali v Kuala Lumpurju, ura je 00:38 po vasem casu in okol 7 po lokalnem tukaj (zdaj ko se oziram okrog ne vidim nobene ure).
Nic posebnega se ni dogajalo, torej na letalu nisem spal, sem pa zato mel dosti casa. Pogledal sem recimo dve holivudski stanci - Shooterja in Ghost Riderja. Ceprav je bil zvok tak svoh, da nisem kaj dosti razumel, sem vseeno razumel film. Zanimivo, da so se v obeh zlobci med sabo pokregali, v zadevo vpletli good guy-a, ki se je hkrati zapletel se z lokalno lepotico. Ni kaj dosti za nerazumet. :)
Naj bo dovolj zaenkrat, grem se jaz se tu malo sprehodit okol, da se malo zbudim in se beremo ob naslednjem javljanju (upam, da tudi s kako sliko).

Dan 1

Prvi dan se je začel nekoliko neznačilno. Po pravočasnem(!) jutranjem bujenju smo na check-inu ugotovili, da sem se zmotil v datumih in da imam polet jutri. Hja, še vedno boljše, kot da bi prišel en dan prepozno. Recimo temu uspešno prestana generalka. :)

Smo pa nenavadno dolg dan izkoristili za izlet na slovensko obalo. Rezultat je zraven kopanja še 51 popisanih močvirskih sklednic in kislo pekoča juha v lokalni kitajski restavraciji, kar pa tudi ni tako slabo...

No, upam, da bo naslednje javljanje takšno, kot smo si zamislili, do takrat pa uživajte! ;)