Hehe, cisto nekaj drugega je pisat na blog, ko mas vse v indonezijskem jeziku (ki je pa tak umeten in mesanca drugih). Se dobro, da je blogger tak lepo barven, da lahko najdem vazne gumbe. :)

No, da povem nekaj o vcerajsnjem dolgem dnevu. Vstala sma dokaj zgodaj, da sma vse porihtala v labu, pripravla opremo pa to - alkohol ze spakirat v epruvetke, pogledat kaj vse je za zraven in kaj ne, ker sma mela tezavo s tezo prtljage. Skupaj sma tistih 40kg presegla samo za 11kg. :) Dobit sma se morala se s Stacy (recimo da se tak napise), vceraj omenjeno lastnico menze ki je naju in svojega moza Johna (Turek po rodu) ter sina Davida peljala na kosilo v nek restavracijo, kjer so specializirani na raco. Ne vem kaj vse sem jedel, je blo pa prekleto dobro. :) Potem sma skocla na kavo se z Daiqinom (profesor pri katerem je Kuntner od Aprila delal v labu) in na letalisce, kjer je blo cca. 1 uro zamude z letom proti Jakarti. Tam sma kar na letaliscu neki hotel dobla, kjer je vkljucen prevoz, nakar naju je pred letaliscem pobral tip, za katerega sma takoj posumla, da je sumljiv. Ko smo se ze peljali se je vseeno izkazalo, da pa to ni ta pravi prevoz do hotela ni smo se malo grdo gledali, ceprav so oni se vedno poskusali bit vljudni. :) Na koncu sma vseeno nasla tipa, ki naju je odpeljal do tega hotela, ki je odprt omaj od aprila in kar fajn porihtan. Zvecer sma si po celem dnevu privoscla se neko tradicionalno masazo, zdaj naju pa noge bolijo. Zgleda so te masaze bolj za brezdlacne azijce. :) Glede na to, da je Kuntner mel cel plavi hrbet zarad neke masaze v Singapuru, bom se premislil, ce se to res splaca v Azij. :) Nic, zdaj pa sibam na zajtrk, potem pa ze na etalisce pa proti Yogyakarti.... Pridni bodite! ;)